Pogovor z bioresonančno terapevtko o njenem delu, o prostočasnem ukvarjanju z antigravity fitness vadbo in o načinih, kako polni svoje baterije
Slika je last Tine Zorko
Tina Zorko se opiše kot čuteče bitje, ki pri ljudeh najbolj ceni spoštovanje, iskrenost in resnico. Prepričana je, da je naša vloga v življenju ta, da se prebujamo, in da prebujamo svet okoli nas. S svojo energijo želi svetliti trenutke svojega življenja in življenja drugih.
Kakšno delo opravljaš?
Delam kot bioresonančna terapevtka v centru zdravja, ki je poznan tudi po sloganu »Živi drugače«. Pri svojem delu opravljam terapije s strankami oz. pacienti, pišem povzetke z nasveti in jim nudim tudi pomoč prek e-pošte.
Delam z napravo Bicom Optima. Strankam, ki se usedejo na terapevtski stol, spredaj in zadaj po telesu namestim elektrode. S pomočjo naprave in ampul, v katerih so ujete frekvence energije različnih snovi, zaznam, kaj obremenjuje njihovo telo.
Telo je lahko obremenjeno zaradi sevanja, virusov, bakterij, lahko je zakisano ali pa je vzrok hormonski. Težava je lahko tudi drža, obremenjena hrbtenica, delovno okolje, ali pa nekaj, kar dnevno vdihavamo. Vsi ti patogeni dejavniki lahko rušijo telesno ravnovesje in privedejo do slabšega počutja. S terapijami te patogene dejavnike razbremenjujemo, vračamo telo v ravnovesje in aktiviramo samozdravljenje v telesu.
Slika je last Tine Zorko
Po meritvah z napravo za vsako stranko pripravim poročilo. Poročilo med drugim vsebuje prehranska navodila, v katerih priporočam, kaj uživati in kaj ne. Neravnovesje v telesu namreč pogosto povzročajo alergije oz. preobčutljivost na določena živila, pa tudi presežek določenih živil v telesu (npr. sladkorja, pšenice). Vsak presežek je telesu odveč, to velja tudi, ko govorimo recimo o stresu. Nato vse skupaj harmoniziramo, pri čemer sta poleg meritev ključnega pomena moji srčnost in intuicija.
Bioresonanca odpravlja vzroke in s tem posledice neuravnovešenega stanja v telesu, ki vodijo do bolezni. Ta pot je daljša in zahteva spremembe v vsakdanjem življenjskem slogu, vendar ob tem narekuje osebnostno rast. Terapevt na tej poti nudi podporo in motivacijo.
Kaj v vašem centru poleg bioresonance še ponujate?
V našem centru poleg mene delujeta še dve bioresonančni terapevtki, imamo pa tudi psihoterapijo, masaže, kineziologijo, vodene vadbe za zdravo hrbtenico, fitnes, bar in trgovinico. V njej ponujamo preverjene izdelke, ki služijo kot pomoč pri zdravljenju, čiščenju, kot pomoč pri terapiji, da je ta pot hitrejša.
Gre za center, ki strankam nudi veliko možnih poti, da se živi drugače, se zviša raven energije in da so spremembe hitrejše.
Slika je last Tine Zorko
Prej si delala v službi s čisto drugega področja. Kako si prepoznala, da te služba ni izpolnjevala?
Prej sem delala v čajnici, vendar ne toliko zaradi zanimanja za gostinstvo, temveč mi je bila blizu kultura pitja čaja, časa zase in umirjenosti. Poleg čajnice je bila trgovinica z alternativno ponudbo dodatkov, kar me je pravzaprav pripeljalo tja. Cilj je namreč bil, da bi nekoč delala v trgovinici. Vendar do tega ni prišlo, za kar sem hvaležna, saj v tem primeru ne bi rastla toliko, kot rastem sedaj.
Da me služba ni izpolnjevala, sem prepoznala kmalu po začetku dela v čajnici. Ugotovila sem, da ljudem dajem več, kot od njih prejemam nazaj. To je po nekaj letih vodilo v izčrpanost. Telo mi je dalo jasen znak, da tega ne zmorem početi več, hkrati pa tudi klic za naprej, da lahko drugim dajem več in da sem tudi sama več. Ne več, kot ego, ampak da imam v sebi nekaj, s čimer lahko drugim pokažem pot do zdravja in jim s tem dam več, kot sem jim lahko nudila v čajnici.
Vedno sem imela zanimanje za področje zdravstva, rada sem imela naravo, zato sem v tem videla ključ. Zdravstveno področje me je zanimalo že kot srednješolko, ko sem se odločila za srednjo šolo za farmacijo, vendar kasneje ugotovila, da resnično zdravje ni zunaj nas, temveč v nas samih.
Slika je last Tine Zorko
Kako si se usposobila za delo na novem delovnem mestu?
Zelo sem hvaležna, da sem prišla v delovno okolje, kjer so prepoznali ta moj dar, moj klic, in me usmerili k izobraževanju na Inštitutu za bioresonanco in regulativno medicino v Ljubljani. Na inštitutu je potrebno opraviti osnovne izpite iz poznavanja osnovnega delovanja naprave za bioresonanco in kaj vse naprava omogoča, delovanja akupunkturnih točk ter poznavanja alergij. Poleg tega te seznanijo s tem, kaj narediti, če določena terapija ne deluje, kako ravnati, če je naša stranka otrok, ali pa, če stranka potrebuje zahtevnejšo obravnavo. Dobrodošlo je, da izhajaš iz zdravstvene stroke. Nato je potrebno za opravljanje samostojnega dela na ministrstvu zaprositi za licenco za opravljanje zdravilske dejavnosti. Sama trenutno licence še nimam, zato delam pod mentorstvom.
Z usposabljanjem sem pridobila del znanja, ki mi je odprlo vrata za delo s strankami. Vendar mi je največ dalo sodelovanje s sodelavkami v centru, skupinski duh, medsebojna podelitev znanja in izkušenj ter lastne izkušnje pri delu s strankami. Vsak dan in vsaka stranka je priložnost za novo znanje, izkušnje in rast. Z usposabljanjem se res pridobi osnovo, vendar je pri delu pomembno še kaj drugega.
Včasih mi kdo reče: »Tudi jaz bi to počel,« tudi marsikatera stranka se je že odločila za usposabljanje za bioresonančnega terapevta. Vendar pri tem ni dobro iti z glavo skozi zid. Za tovrstno delo je namreč ključnega pomena občutek, zaupanje vase in lastna stabilnost. Poleg tega sem sama imela priložnost začeti v centru, kjer imam podporo sodelavk, od katerih se lahko učim in so mi zgled, zato sem pri svojem delu tudi lahko hitreje napredovala. Seveda ima vsak svojo pot, vendar si predstavljam, da se je česa takega težje lotiti samostojno, saj pri tem nimaš možnosti podelitve izkušenj.
Slika je last Tine Zorko
V prostem času si vodila antigravity fitness vadbo, pri kateri gre za izvajanje vaj v viseči vreči. Se s tem še ukvarjaš in kakšne so tvoje želje in cilji za prihodnost na tem področju?
Antigravity vadba mi za razliko od klasične joge predstavlja nekoliko drugačno vadbo, prek katere dosegam notranji mir in zavzemam drugo perspektivo. Redno sem jo trenirala vsaj tri leta, nato pa pridobila tudi licenco za vaditeljico, saj sem zaznala, da bi svoje znanje želela predajati naprej. To sem nekaj časa počela in me je polnilo, trenutno pa se je izkazalo, da mi čas in fokus ne dopuščata, da bi poleg službe vodila še vadbe.
Vsekakor pa se v antigravity viseči vreči, ki jo imam doma, še vedno rada obrnem na glavo, se raztegnem, se ob tem sprostim in resetiram telo. Včasih v vreči naredim samo nekaj dihalnih tehnik, kar mi daje občutek varnosti.
V službi dnevno pomagaš veliko ljudem. Zavedaš pa se tudi, da je nadvse pomemben čas zase, v katerem si napolniš baterije. Kateri so tvoji najljubši načini preživljanja časa zase?
Ker delam z ljudmi, je ključnega pomena, da znam zaščititi svojo energijo. To ne pomeni, da hodim naokrog z okovjem, temveč, da se zaščitim mentalno, da znam zadeve zjutraj malo predihati. Tako me vse skupaj ne izčrpa preveč, hkrati pa lahko ostajam odprta in pretočna s strankami. Energija z njimi lahko steče. V primeru, da se izčrpam, začnem delati proti sebi.
Zelo pomembno je, da dovolj počivam. Tega sem se morala naučiti, saj prej nikoli nisem znala počivati. Bila sem ves čas v pogonu.
Veliko sem v naravi. To ne pomeni, da vsakič prehodim 15 kilometrov – včasih morda tudi – vendar bistveno je, da sledim svojemu ritmu, in da se na kraje, ki me napolnijo, včasih odpravim sama.
Berem knjige in širim svoje znanje, tudi s področja stroke – ob tem pa se zavedam, da je ob vsej tej modrosti nato potrebna akcija in delovanje.
Pomembno pa je tudi druženje, in to, da znam ločiti svoje strokovno delovanje od prijateljskih odnosov.
Za popotnico ob koncu leta pa sporočam še, da je to lahko čas, ko opustimo slabe razvade in težo energije, ki nam ne služi več, ter z novim letom začnemo utirati nove poti, z novimi prepričanji in novim jazom. Vedno smo lahko še boljši.
コメント