O delu z mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter o knjigi Zakaj mladi objavljajo selfije
Vir: Pixabay
Tjaša Furlan je psihologinja, trenutno zaposlena kot vzgojiteljica za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v Strokovnem centru Planina, nekdanjem vzgojnem zavodu. Njeno vodilo v življenju je skušati sprejemati sebe in ljudi okoli sebe take, kot smo, skušati v življenju delati dobro, saj s tem poleg drugih osrečujemo tudi sebe, ter prakticirati hvaležnost za majhne in velike stvari, ki se nam vsakodnevno dogajajo. V prostem času obiskuje ure joge in hodi v fitnes, preživlja čas v naravi, včasih pa se je precej posvečala tudi fotografiji.
Zaposlena si v Strokovnem centru Planina, kjer delaš z mladostniki. Kako se najlažje povežeš z njimi in jih pridobiš na svojo stran? Kaj v tem času pri njih najbolj »vžge«?
Za uspešno delo z mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami je potrebno najprej vzpostaviti avtoriteto. Mladostnikom je potrebno postaviti meje in jasno izraziti, kaj se od njih pričakuje. Potem se lahko prične resnično grajenje odnosa z njimi. Mladostnikom je pomembno, da se z njimi ukvarjamo, kar pomeni, da z njimi sodelujemo pri vsakodnevnih aktivnostih in prostočasnih dejavnostih, da jih aktivno poslušamo pri tem, ko nam želijo kaj povedati, in da jim namenimo svojo polno pozornost, s čimer jim dajemo občutek, da smo tu za njih.
Ni nekega recepta ali trika, kako mladostnike pridobiti na svojo stran oz. kaj pri njih najbolj vžge, saj je vsak od njih nekoliko drugačen in vsak potrebuje ali si želi nečesa drugega. Predvsem je pomembno, da smo v odnosu do njih pristni in da sprejemamo same sebe tako s svojimi pozitivnimi kot negativnimi lastnostmi ter da se v svoji koži dobro počutimo, saj bodo potem tudi oni lažje sprejemali same sebe. Ob njih je potrebno vztrajati in jim večkrat povedati ter pokazati, da so čustva, ki jih doživljajo, popolnoma v redu, le naučiti se jih morajo obvladati in jih na primeren način izražati. Če znamo mladostnike sprejeti in ob njih vztrajati, mislim, da to čutijo in tudi cenijo.
Slika je last Tjaše Furlan
Meniš, da na današnje mladostnike pretijo drugačne pasti odraščanja, kot smo jim lahko bili priča v času našega mladostništva?
Zagotovo na današnjo generacijo mladostnikov pretijo drugačne pasti odraščanja. Precej časa jim vzame sodobna tehnologija, telefoni, igrice – manj se družijo, imajo manj pristnega stika in ne igrajo se več toliko v naravi, kot smo se mi. Pretiravanje z uporabo sodobne tehnologije jih lahko pretirano pritegne v virtualni svet, pri čemer se lahko vanj popolnoma vživijo in se poistovetijo s karakterji, kar se lahko odraža v težjem soočanju z izzivi vsakdanjega življenja.
Ena izmed pasti, s katero se mladi soočajo v današnjem času, je gotovo tudi uporaba družbenih omrežij. Kljub temu, da so družbena omrežja virtualen svet, drugačen od resničnega sveta, prek njih komuniciramo z resničnimi ljudmi, katerih besede lahko bolijo. Kritika, podana v obliki komentarja na družbenih omrežjih, lahko mladostnika zelo prizadene in nanj negativno vpliva. Zato moramo biti pri mladih, ki še nimajo izoblikovane osebne identitete, pri uporabi družbenih omrežij še posebej previdni.
Vir: Pixabay
Pred kratkim je izšla tvoja knjiga z naslovom Zakaj mladi objavljajo selfije, v kateri s psihološkega vidika obravnavaš ta aktualen fenomen. Kako je nastala tvoja prva knjiga?
Do tega, da je izšla moja knjiga, je prišlo popolnoma nepričakovano. Kontaktirali so me iz založbe Kulturni center Maribor in me povabili, da moje magistrsko delo, katerega tema jim je bila zanimiva, oblikujemo v knjigo. Pri založbi verjetno iščejo znanstvena dela, ki obravnavajo aktualno problematiko in bi bila vsebinsko zanimiva tudi za knjige.
Na povabilo sem pristala in kljub temu, da je to zahtevalo nekaj dodatnega dela, z veseljem prispevala nekatere dele besedila za knjigo. Vsebine nismo spreminjali, dodala sem le uvod, predstavitev sebe in recenzije svojih profesorjev s fakultete. Prilagodili smo naslov, da je ta bolj privlačen in zanimiv. Ponudili so mi več možnih slik za naslovnico, med katerimi sem lahko izbirala.
Z založbo sem podpisala pogodbo, v kateri smo določili, da sama z izdajo knjige nimam nobenih stroškov. Knjige zaenkrat nisem še nikjer predstavljala, vendar sem o tem že razmišljala in ne izključujem možnosti, da v prihodnosti izvedem predstavitve in morda odprem diskusijo na obravnavano temo.
Slika je last Tjaše Furlan
Te je pri raziskovanju področja objavljanja selfijev katera od ugotovitev še posebej presenetila?
Presenetilo me je, da v moji raziskavi ni bilo odkritih visokih povezav med vedenji, povezanimi z objavljanjem selfijev, in psihološkimi konstrukti.
Povezave, ki so se pokazale, pa me niso presenetile, saj so precej v skladu z mojim splošnim mnenjem, ki ga imam glede povezav med vedenji, povezanimi z objavljanjem selfijev, in vključenimi psihološkimi konstrukti.
Izpostavila bi povezavo med narcisizmom kot osebnostno potezo in pripisovanjem večje pomembnosti povratnim informacijam na objavljene selfije in povezavo med večjo avtonomnostjo in pripisovanjem manjše pomembnosti povratnim informacijam. Osebe z višjimi stopnjami narcisizma imajo višjo potrebo po potrditvi svojega obstoja, želele bi si biti opažene in zaželene, zato tudi pripisujejo večjo pomembnost povratnim informacijam iz okolja. Bolj avtonomne osebe, ki čutijo večjo neodvisnost in imajo višjo sposobnost upreti se socialnim pritiskom, pa povratnim informacijam na objavljene selfije pripisujejo manjšo pomembnost.
Izpostavila bi tudi povezavo med splošnim zadovoljstvom z življenjem in manj pogostim objavljanjem selfijev zaradi iskanja pozornosti, in povezavo med višje izraženim občutkom smisla življenja in bolj pogostim objavljanjem selfijev zaradi ovekovečenja. Osebe, ki vedo, kaj jim je v življenju pomembno, bolj pogosto ovekovečijo dogodke in stvari, za katere vedo, da jim veliko pomenijo.
Vir: Pixabay
Mladi imajo možnost na spletu zgraditi svojo spletno identiteto, ki je lahko precej drugačna od tiste, ki jo imajo sicer v vsakdanjem življenju. Pa vendar, je po tvojih izkušnjah kateremu od mladostnikov pozitivnejša spletna identiteta prinesla koristi v vsakdanjem življenju?
Moje mnenje je, da mladi lahko za kratek čas pridobijo na samozavesti z drugačno oz. »izboljšano« spletno identiteto od njihove resnične, vendar prej kot slej pridejo do spoznanja, da to niso zares oni, kar lahko vodi do upada zadovoljstva z življenjem, morda tudi do znižanja samospoštovanja. Mislim, da v splošnem zelo drugačna oz. zelo izboljšana spletna podoba vodi do več negativnih posledic kot koristi. Sicer pa bi bilo zanimivo narediti kakšno raziskavo na to temo, saj sama glede tega nimam znanstveno podprtih podatkov.
Kako je s stiskami pri mladostnikih zaradi negativnih povratnih informacij na objavljene fotografije, videe ipd. ali odsotnost všečkov in komentarjev? Meniš, da mladim tovrstne potrditve v splošnem predstavljajo zelo pomembno merilo samovrednotenja?
Mislim, da to drži. Mladim je večinoma zelo pomemben odziv vrstnikov v živo, prav tako jim je zelo pomemben odziv vrstnikov na njihove objave na spletu oz. na njihove objavljene selfije. Tako mladostnikom lahko odsotnost všečkov in negativni komentarji povzročijo slabo voljo, sčasoma tudi nižjo samopodobo.
Pri tem je bistvenega pomena pogovor z mladostniki in ozaveščanje oz. dajanje poudarka na to, da so objave na družbenih omrežjih del virtualnega sveta, kjer večina lažje izrazi svoje mnenje in poda kritiko, si tega »bolj upa«, saj prek spleta lažje ostanemo anonimni in se nam v večini primerov ni treba soočiti s posledicami svojih izjav. Pomembno je poudarjati, da obstajajo tudi drugi vidiki življenja izven virtualnega sveta.
Predvsem pa je pomemben pogovor z mladostniki o tem, da ima vsak od nas veliko lastnosti, na katere smo lahko ponosni. Osredotočiti se je potrebno na njihova močna področja in s tem krepiti njihovo samospoštovanje.
Vir: Pixabay
Čemu bi glede na svoje izkušnje in ugotovitve raziskav pripisala izvor potrebe po iskanju pozornosti prek spleta?
Iskanje pozornosti prek spleta bi pripisala pomanjkanju pozornosti v resničnem svetu ter povečani potrebi mladostnikov po pozornosti, biti opaženi in občudovani. Morda bi ta pojav pripisala tudi znižani samopodobi in samospoštovanju, pri čemer mladostniki iščejo potrditev svoje lastne vrednosti s strani drugih oseb, saj je sami ne zmorejo (tako dobro) potrditi. Menim, da so izvori podobni kot v primeru iskanja pozornosti v resničnem svetu.
Selfijev pa ne objavljajo le mladi, temveč tudi tisti v nekoliko zrelejših letih. Meniš, da so pri njih motivi za objavljanje svojih fotografij na socialnih omrežjih podobni kot pri mladih, ali so ti drugačni?
Menim, da so motivi za objavljanje selfijev pri odraslih dokaj podobni motivom mladostnikov. Tudi odrasli lahko imajo nižjo samopodobo in samospoštovanje ter zato izvajajo nekatera vedenja v zvezi z objavljanjem selfijev. Je pa pri mlajših osebah, predvsem pri mladostnikih, večji problem v tem, da se jim identiteta še izgrajuje, zato so toliko bolj ranljivi in občutljivi na povratne informacije iz okolja. Te prispevajo k oblikovanju njihove slike o sebi in osebne identitete, zato v primeru, da so povratne informacije predvsem negativne, to lahko pusti dolgoročne negativne učinke na razvijajočo se osebo.
Po mojem mnenju prihaja v vseh starostnih skupinah do objavljanja selfijev zaradi iskanja pozornosti, komunikacije z drugimi, ovekovečenja nekega trenutka in zaradi zabave. V svoji raziskavi sem ugotovila in se s tem tudi sicer strinjam, da ljudje selfijev ne objavljajo le zaradi iskanja pozornosti, temveč je motiv lahko tudi pričetek komunikacije z drugimi in vabilo k pogovoru, ki izhaja iz želje po povezovanju prek objave na družbenem omrežju. Lahko gre za dokumentiranje nekega posebnega trenutka ali dogodka, ki je nato arhiviran na spletu in si ga lahko ogledamo tudi po več letih. Lahko pa je fotografiranje in nato urejanje ter objavljanje selfijev tudi le vrsta zabave. Pri tem, ko presojamo, kaj je pri posamezniku motiv za objavljanje selfijev, je osebo in njeno funkcioniranje potrebno pogledati kot celoto. Če oseba načeloma dobro funkcionira, menim, da kakšen selfi tu pa tam ni pretiran problem. 😊
🙂Zanimiva, zelo aktualna tema.