top of page

Zakaj poleg službe tudi v prostem času početi nekaj, kar diši po delu

Kako so nastale Zgodbe s sprehodov



Že nekaj časa sem zaposlena kot psihologinja na osnovni šoli. Vesela sem, da mi je moje delo pri srcu, da lahko vanj vnašam precej svojih idej, kar pa mi je najpomembnejše, da čutim oporo in zaledje pri vodstvu ter da imam s sodelavci dobre odnose. Seveda pa se pri svojem delu ukvarjam predvsem s težavami, kar je včasih tudi izčrpajoče, vendar je ob dobrem sodelovanju možno vzdrževati ravnovesje in ohranjati svoj mir.


V splošnem sem za svojo redno službo, ki mi daje varnost in okvir, iz srca hvaležna. Vendar sem tudi oseba, ki je morala vedno poleg obveznosti početi nekaj, kar je bilo samo moje, in po čemer sem bila samo jaz jaz.

Vedno sem bila oseba, ki sem začete zadeve želela pripeljati do konca in sem se jih zato večinoma lotila po premisleku o tem, ali sovpadajo z mojim časom, energijo in prihodki. Nisem oseba, ki bi preveč tvegala, zato sem vedno najprej želela poskrbeti za to, da imam osnovne obveznosti pod streho in da sem v osnovi preskrbljena.


V preostanku časa, svojem prostem času, pa bi lahko le počivala. To sem po zadnji opravljeni obveznosti v zvezi s študijem, ki je zapolnjevala moje popoldneve, tudi poskusila početi. Vendar mi kmalu ta čas ni več predstavljal pravega smisla. Ugotovila sem, da sem s pokritimi osnovami, predvsem finančno preskrbljenostjo, pravzaprav pripravila pogoje za svojo tlečo ustvarjalnost.



Začela sem si želeti v večji meri izražati sebe in ustvarjati nekaj, kar bi zares odsevalo tisto, kar sem v svoji notranjosti, kar mi vzbuja prijetne občutke in kar rada počnem. Ker pa gre pri tem za moj prosti čas, mi je bilo pomembno, da bi bila moja dejavnost v čim večji meri sestavljena iz mojih priljubljenih aktivnosti.


Ni bilo težko ugotoviti, da me gotovo zanimajo ljudje: rada poslušam vaše zgodbe, ki me bogatijo in mi širijo obzorja. V veselje so mi osebni pogovori o najrazličnejših življenjskih situacijah, preizkušnjah, poklicnih poteh in zanimivih prostočasnih dejavnostih.

Ob takšnih pogovorih pridobivam novo znanje, širim svojo razgledanost in dobim tudi kakšno odlično idejo zase. Poleg tega mi je pomembno, da je moja prostočasna dejavnost takšna, da me povezuje z ljudmi - tako z novimi kot s tistimi, ki jih poznam že dlje časa. Že od nekdaj pa me privlači tudi spletno oblikovanje, zato mi je v izziv ustvarjati čisto svojo spletno stran in se spotoma učiti, kako jo še izboljšati, ob tem pa biti prisotna tudi na družbenih omrežjih.



Ob vsem tem so nastale Zgodbe s sprehodov. Ime sem izbrala, ker sem bila vedno navdušena nad sprehodi. Sprehajala sem se doma in po tujini, po gozdu in po mestu, počasi in v teku, sama in s prijatelji. Ko se na sprehod v naravo odpravimo v družbi, se ob tem mnogokrat prebudijo odlične zgodbe.


Sprehod pa lahko razumemo tudi kot življenje samo, saj nam življenjska pot prav tako nudi izkušnje in srečanja z zanimivimi sogovorniki.

Objavljene zgodbe tako ne bodo z resničnih sprehodov, ampak sprehodov v svojem prenesenem pomenu, spisane v varnem zavetju doma. V obliki intervjujev jih bodo pripovedovali sogovorniki, katerih življenjske izkušnje me bodo pritegnile, da jih povabim k sodelovanju.




Spletno stran sprehajalci.si sem začela z nekaj malega začetnimi stroški, vendar največji vložek predstavljata moj čas in energija. Gotovo sem zase našla dejavnost, za katero lahko rečem, da je bolj prostočasna kot službena.


V ustvarjanje spletne strani je gotovo potrebno vložiti precej truda, v kar sicer z veseljem vlagam – sem pa tudi vesela, če je trud poplačan.

Najbolj mi boste poplačali s svojimi odzivi, sporočili in s tem, da se bo skupnost sprehajalcev širila ter dobivala nove razsežnosti. Morda prav kmalu k sodelovanju povabim tudi koga izmed vas.


Želim vam prijeten sprehod po strani in predvsem, navdihujoče prebiranje Zgodb s sprehodov! 😊


S prijaznimi pozdravi,

Teja

533 views0 comments

Comments


bottom of page