O delovnih potovanjih, blagodejnih učinkih joge in načrtih za prihodnost
Slika je last Sare Vintar
26-letna Sara Vintar se opiše kot velika ljubiteljica narave, sonca, dobre hrane, zanimivih pogovorov in dolgih potovanj. Na svojih potovanjih se je poglobila v raziskovanje joge, pridobila mnogo znanja in veščin v zvezi z njenim izvajanjem, nato pa se je tako na potovanjih kot doma že večkrat preizkusila v vlogi učiteljice joge. Sicer je študentka zakonskih in družinskih študijev, pred tem pa je diplomirala iz dietetike.
Potovala sem že marsikje, a gotovo še ne povsod, kjer bi si želela.
Pove, da je prvič potovala na Madagaskar, kjer se je udeležila 9-tedenske prostovoljske odprave POTA. Njeno najdaljše potovanje je bilo 13-mesečno potepanje po Aziji, kjer je preživela svoje prosto leto. Delala je kot prostovoljka in se udeležila tečaja za učiteljico joge, po pridobljenem certifikatu pa preostanek potovanja posvetila njenemu poučevanju. V času študija se je udeležila izmenjave Erasmus in eno leto preživela v Španiji, poleg tega je že dvakrat od junija do oktobra delala v Franciji, kar ponovno načrtuje za letošnje poletje. V slovenskem družinskem surf kampu Ujusanja poučuje jogo in dela v kuhinji. Pravkar pa se je vrnila s 4-mesečnega potovanja po Južni Ameriki.
Slika je last Sare Vintar
Ravno si se vrnila s svojega zadnjega potovanja. Kje si potovala in kaj vse si počela?
Potovala sem v Ekvadorju in Peruju. Obe državi, sploh Peru, sta čudoviti in ponujata neskončno možnosti za različne aktivnosti. Sestavlja ju mnogo različnih naravnih ekosistemov in geografskih enot: od Amazonskega deževnega gozda, puščav, do prelepih Andov v Peruju. Skušala sem izkusiti delček vsega, zato so bili moji štirje meseci potovanja precej pestri. Učila sem jogo v surf hostlih na obali Peruja, se udeležila trekinga ob vznožju Andov, spoznavala šamane v Amazonskem gozdu in obiskala znan Machu Pichu.
Za potovanje si se odločila kljub trenutnim ukrepom, zaradi katerih je marsikdo željo po potovanjih potisnil nekoliko ob stran. Kako je trenutna situacija vplivala na tvoje potovanje?
Tudi sama sem se na začetku trenutne situacije odpovedala načrtovanemu daljšemu potovanju in čakala, da se stvari vsaj približno vrnejo v normalo. Vendar je kmalu začelo kazati, da se to še nekaj časa ne bo zgodilo. Takrat sem se odločila, da trenutnim razmeram ne bom več dopuščala, da me ustavljajo pri svojih življenjskih interesih.
Potovanja so danes morda malo bolj zapletena zaradi dodatne dokumentacije, ki je potrebna za prehajanje meja, finančnega bremena testov in nenehnih pregledov potrdil o izpolnjevanju pogojev, vendar zaradi tega zagotovo niso nemogoča. V Peruju so sicer precej strogi z nošenjem mask in brez ustreznega potrdila sploh ne moreš v živilsko trgovino, kaj šele na javni prevoz, a če imaš to urejeno, ni problema.
Slika je last Sare Vintar
Kdo te je navdušil za jogo oz. kje si se navdušila zanjo? Kaj v sebi doživljaš, ko jo izvajaš?
Težko rečem, kaj me je navdušilo nad jogo. Najbrž radovednost in potreba po nečem, kar me pomirja in mi daje dober občutek.
Po jogi sem vedno sproščena in boljše volje, ne glede na to, v kakšnem razpoloženju sem pred tem. Spomni me, da so vse stvari v življenju na svojem mestu in da je v vsem nekaj dobrega, čeprav morda na prvi pogled ne izgleda tako. Joga deluje tako na moje psihično kot fizično zdravje. Po njej se vedno počutim dobro v svojem telesu ter čutim spoštovanje in hvaležnost do njega.
Na potovanju po Tajskem si se med drugim naučila, da sta joga in masaža zelo močno povezani praksi. Povej kaj več o tem.
Tako joga kot tajska masaža temeljita na prepričanju, da prek naših teles teče energija, ki deluje optimalno le, če je pretočna, brez blokad in zastajanj. Če je naša energija pretočna, to pomeni zdravo telo ter zadovoljen, miren in svoboden um. Tako z raztegi in položaji v jogi kot z masažnimi prijemi spodbudimo tok te energije. S tem aktiviramo parasimpatični sistem, ki pomirja telo, in odstranimo napetosti v mišicah, kar omogoča zdravljenje in pomirja um.
Slika je last Sare Vintar
Svoje znanje o jogi, meditaciji in masaži si že v času potovanj in po vrnitvi domov predajala naprej v obliki delavnic in vadb, poleg tega si imela vrsto potopisnih predavanj. Kako si prišla do sodelovanja s toliko različnimi organizacijami?
Največkrat z nekaj truda in veliko sreče. Če si delo iščem med potovanjem, skušam najti resorte, centre ali organizacije, kjer bi želela delati, in jih kontaktiram s svojo prošnjo. Včasih imam srečo in dobim delo, včasih pač ne. Če iščem delo kot prostovoljka, so mi v veliko pomoč spletne strani kot je Workaway, kjer skoraj vedno najdem kakšno zanimivo priložnost.
Enako velja za delo doma – če vidim priložnost za kakršnokoli sodelovanje, pa naj bo to v obliki delavnic, predavanj ali česa podobnega, preprosto napišem e-pošto in počakam na odziv.
Kako si se finančno preskrbela na svojih potovanjih? Si lahko s poučevanjem joge tudi zaslužila?
Že od začetka študija sem opravljala različna študentska dela in prislužen denar varčevala za potovanja. Ta mi že od nekdaj veliko pomenijo, zato največ svojega denarja namenim ravno zanje. Pri tem moram poudariti, da so moja potovanja zaradi vmesnega dela v različnih hostlih, organizacijah in dela kot prostovoljka morda nekoliko drugačna od klasičnih potovanj, za katera je potrebnih ogromno prihrankov. Pogosto lahko z učenjem joge v tujini tudi kaj zaslužim, a ker po navadi potujem v revnejših državah, kot je npr. Indija, gre večinoma za manjše zaslužke. Kadar delam kot prostovoljka, ne zaslužim, vendar mi v zameno za moje delo ponudijo prenočišče in obroke.
Moj način potovanja je finančno zelo ugoden in mi omogoča, da v tujini ostanem dlje časa.
Slika je last Sare Vintar
Že imaš oblikovano idejo o tem, ali želiš v prihodnosti delati na področjih svojega študija (dietetika ter zakonski in družinski študiji), ali vidiš svoje poslanstvo drugje (v potovanjih in poučevanju joge)?
Točnega načrta nimam, ker se pri meni vse dogaja precej spontano in nenačrtovano. Zagotovo pa si želim združiti vse omenjeno.
Filozofija in nauki o jogi, zdravem načinu življenja ter znanje, ki ga prejemam pri zakonskih in družinskih študijih, se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V tem vidim veliko priložnosti za delo, saj se mi zdi, da je v današnjem svetu potreba po teh področjih zelo velika.
Za konec podeli katero od modrosti, do katerih si prišla na svojih potovanjih.
Odgovornost za lastno srečo in zadovoljstvo leži na vsakem posamezniku. Življenje ne čaka, zato tudi mi ne bi smeli. Poleg tega se je včasih najbolje popolnoma brez načrta prepustiti življenju, da nas pelje, kamor pač moramo iti.
